Čas teče, nič ne reče

Amsterdam nas čaka,

čas za oglede tiktaka.

Čokolada po meri,
spoznali smo Ano Frank v besedi stoteri.

V krožniku žužek tiči,
samo še nemo v svet kriči.





  Petek... Naš predzadnji dan pred odhodom. (😥😭) Če bi le lahko, bi brez pomislekov podaljšale...
  Z vsakim korakom se bližamo novemu večeru, z vsakim večerom letalu. Nedelja zveni podobno kot sodni dan, ko se bomo morali posloviti od Nizozemske. 














  Kot za zadnji dan programa, ki so nam ga pripravili nizozemski profesorji na šoli Zadkin, smo se odpravili - kot se seveda spodobi - v Amsterdam. Prestolnico naše države gostiteljice. Še prej pa smo si zjutraj izmenjali še zadnja darila. 🥰 Iz Rotterdama smo se odpravili z vlakom oz. celo dvema! Tam smo si za začetek ogledali trgovinico z avtohtono nizozemsko čokolado Tony's. 













Imeli so tudi opcijo, da si sami skreirami lastno tablico sladke poslastice. Ko smo si vse dodobra ogledale, smo imele približno tri ure in pol časa, da smo si v trojicah ogledale nekaj Amsterdama. 








Ob pol štirih smo se ponovno dobili na dogovorjenem mestu, kjer smo počakali na vodiča naše naslednje dejavnosti. Vodič nam je z dvournim popotovanjem po mestu predstavil vsebino dnevnika Ane Frank (rojena Annelies Marie Frank) in njeno življenje. 
  Po zanimivem predavanju smo poiskale prvo obetavno gostilno, kjer smo si privoščile slastno večerjo in se malo pogrele. 
  Sledil je povratek v Rotterdam.


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Od brezalkoholnih koktejlov do turških porok!

Slika
Danes smo se odpravili na srednjo šolo Zadkine, kjer so nas izjemno prijazno in toplo sprejeli profesorica Linda ter ravnatelj šole. Že ob prihodu smo začutili prijetno vzdušje in dobrodošlico, kar nam je takoj polepšalo dan. Ravnatelj nam je predstavil šolo in obenem povedal tudi zanimivo osebno zgodbo iz svojega življenja.  Povedal nam je, da je pri šestnajstih letih začel delati prek študentskega dela, saj je želel pridobiti izkušnje in izboljšati svoje znanje jezikov – nemščine, nizozemščine in angleščine.  Ker je dobro obvladal vse tri jezike, so mu kmalu ponudili priložnost, da začasno nadomesti vodjo oddelka, ki je bil bolan. Čeprav je bil takrat mlad in brez večjih izkušenj, se je odločil poskusiti.  Njegova zgodba nas je res navdušila, saj nam je pokazala, kako pomembno je znanje jezikov in pogum, da sprejmeš izzive. Z zanimanjem smo poslušali in se zavedali, da se prav z izmenjavami, kot je Erazmus+, učimo ne samo o stroki, ampak tudi o življenju, komunikaciji i...
Preberite več

Nizozemska, smo že tu!

Slika
  Naša pot na Nizozemsko se je začela zelo zgodaj zjutraj – ob 3.45 izpred šole. Od tam nas je kombi prepeljal do letališča v Zagrebu, kjer smo oddale prtljago in opravile prijavo na let. Ker smo do vzleta imele še dobro uro časa, smo šle skozi gradivo za predstavitev naše šole.  Na letalu smo po vzletu vse po malem zadremale – bolj ali manj vse do pristanka v Eindhovnu.   Do hotela smo imele organiziran prevoz, a smo hitro ugotovile, da nas bo pobral šele nekaj čez enajsto.   V tisti prosti uri, ko smo čakale prevoz, smo pomalicale, kar smo imele s sabo.   Večino poti do hotela po »razburkani« cesti smo v kombiju prav tako dremale – kolikor je bilo seveda mogoče. Takoj ko smo izstopile, smo se želele prijaviti v hotel, da bi se čim prej namestile v sobe in se malo spočile. Edini problem je bil, da smo se znašle v napačnem hotelu! Na srečo je bil naš pravi hotel samo čez cesto, na nasprotni strani ulice.     Druga ovira med nami in udobnimi s...
Preberite več

Jedli smo surove ribe in pekli pecivo!

Slika
Tokrat smo se prebudili v megleno jutro in pojedli zajtrk. Nato smo se odpravili do šole, kjer nas je pričakala profesorice Linda, ki nas je kot lokalna vodička popeljala po mestu. Na poti do glavne tržnice - Markt Hall - smo si ogledali nekaj slaščičarn in poskusili tudi nekaj njihovih priljubljenih tortic - red velvet, jabolčno in korenčkovo torto.  Na tržnici smo videli različne stojnice s stvarmi, hrano in rožami. Nekaj pogumnih nas je celo poskusilo tradicionalne surove ribe (herring) s čebulo. Nakupili smo nekaj eksotičnega sadja, kot na primer; dragon fruit, sveže datlje, čirimojo in nekatere za posladek tudi grozdje in paradižnik.  Ogledali smo si znamenite kvadratne hiše - Kubuswoningen - poleg tržnice, ki so tudi ena od znamenitosti v Rotterdamu ravno zaradi posebne oblike. Nato smo se odpravili čez mesto nazaj do hotela na krajši počitek pred popoldansko prakso v šoli.  Na praksi smo skupaj z nizozemskimi dijaki pripravili njihove tradicionalne sladice; boterko...
Preberite več