S ficki po mestu (me de fiets)

Med kruhom in rjavim sladkornim puhom,

smo delali kvašene preste, preden smo se s kolesi podali na ceste! 

Pol skupine nas ne razume. 

                   Vrtijo, vrtijo se naprej naše gume.

 

Danes smo bili za spremembo v pekarni. Razdelili smo se v skupine po šest - mešani z nizozemskimi dijaki. Skupaj smo po receptu pripravili kvašeno testo, iz katerega smo delali različne izdelke pletenega luksuznega mehkega peciva. 

Eno od vrst - zvito v preste - smo še pred zvijanjem dobro povaljali v rjavem sladkorju. Ena od slanih različic brez sladkorja so bile hrenovke v testu, ljubljanski gumbi in vozle.

Zanimivo je, da se v bistvu dijaki na pekovskem programu izobražujejo tako za peke kot slaščičarje. Med tednom se menjajo v slaščičarni in pekarni, medtem ko imajo enkrat na teden dan celo samo za dekoracijo. Tako tudi v pekarni, za razliko od nas, pečejo tudi sladko pecivo.

Ko so bili naši izdelki pečeni, smo eno izmed vrst nepolnjenih izdelkov prerezali skoraj do konca. Imele smo jih celo čast nabrizgati z vaniljevo kremo, potem smo jih še zaprli in posuli s sladkorjem v prahu. 

Po praksi smo prevzele malico, ki smo jo lahko v uri in pol počitka v miru pojedle in se malo odpočile pred ogledom Rotterdama s kolesi! 

Sam ogled mesta s kolesi je bil sicer vredno videti, vendar je naš vodič vse razlagal v nizozemščini, čeprav je vedel, da ga ne razumemo. To je sicer edina stvar, ki je našemu kolesarskemu raziskovanju dodala nekoliko grenak priokus. 

Nazaj do hotela smo se že dodobra lačne odpravile peš, vmes pa smo se ustavile v še trgovini s spominki in v eni z živili. 

Na ogledu s kolesi /ficki - fiets/

so nam najbolj ostale v spominu sledeči spomeniki in zgodbe, ki se skrivajo zadaj:Popoldne smo preživeli tako, da smo raziskovali mesto Rotterdam na najbolj nizozemski način – s kolesi. Kolesarjenje po mestu nam je omogočilo, da smo doživeli utrip mesta od blizu, začutili njegovo raznolikost ter se ustavili pri več zanimivih umetniških in arhitekturnih znamenitostih.

Depot Boijmans Van Beuningen

Naša prva postaja je bil Depot Boijmans Van Beuningen, edinstven umetnostni objekt, ki je hkrati shrambo in razstavni prostor. Gre za prvo javno dostopno umetnostno skladišče na svetu, kjer si obiskovalci lahko ogledajo zakulisje muzejske zbirke – torej dela, ki sicer niso razstavljena v klasičnih muzejih.

Stavba je arhitekturno osupljiva: obdana je z zrcalnimi paneli, ki odsevajo park in nebo, zato se zdi, kot da se vanjo preliva celoten Rotterdam. V notranjosti se skriva več kot 150.000 umetniških del, ki jih lahko obiskovalci občudujejo iz različnih zornih kotov. Depot ni le prostor za umetnost, ampak tudi za razmislek o tem, kako jo ohranjamo in doživljamo.

Razzia Monument

Naslednji postanek je bil Razzia Monument, delo umetnice Anne Wenzel, ki spominja na tragične dogodke iz novembra 1944. Takrat so nacisti v Rotterdamu in Schiedamu deportirali več kot 52.000 moških in dečkov na prisilno delo v Nemčijo.

Spomenik prikazuje dve figuri – moškega in žensko – ki stojita ločeno, a sta hkrati videti kot da pripadata skupaj. Ta razdalja med njima simbolizira izgubo in bolečino ločitve. V oranžnem ovalnem izrezu, ki spominja na rano, je zajet občutek travme in praznine, ki jo je vojna pustila za sabo. Spomenik nas je vse močno nagovoril, saj z močjo preprostih oblik izraža globoko človeško zgodbo.

Witte Huis

Med kolesarjenjem smo se ustavili tudi ob znameniti Witte Huis (Beli hiši), ki velja za prvo stolpnico v Evropi. Zgrajena je bila leta 1898 v slogu secesije in je s 43 metri višine takrat veljala za arhitekturni čudež.

Posebej zanimivo je, da je stavba preživela bombardiranje Rotterdama v drugi svetovni vojni – danes pa stoji kot simbol trdoživosti mesta in njegove sposobnosti, da se po uničenju vedno znova postavi na noge. S svojo belo fasado in okrasnimi detajli močno izstopa med sodobno arhitekturo Rotterdama.

Santa Claus 

Med umetniškimi postavitvami smo si ogledali tudi znameniti kip Santa Claus ameriškega umetnika Paula McCarthyja. Gre za eno najbolj provokativnih del v mestu – kip prikazuje Božička, ki drži predmet, ki ga lahko razumemo bodisi kot božično drevesce bodisi kot satirični simbol potrošniške kulture.

Kip je bil ob postavitvi precej kontroverzen, a danes velja za del identitete mesta in opomin, da umetnost ni vedno le lepa, ampak tudi kritična, igriva in včasih namenoma neprijetna. Prav zato odraža svobodomiselnega duha Rotterdama.

Erasmus iz Rotterdama

Dan smo zaključili pri kipu Erasmusa Rotterdama, humanista, filozofa in misleca iz 15. stoletja, ki je poosebljal vrednote razuma, znanja in odprtega duha. Erasmus je bil rojen oktobra, torej v istem mesecu, ko smo mi v Rotterdamu na izmenjavi v okviru projekta Erasmus+ – kar je simbolično in lepo sovpada z njegovim imenom in poslanstvom našega programa.

Zanimivo je tudi, da je bil njegov oče iz Goude, kamor se odpravljamo naslednji teden – tako da se zdi, kot da bomo na nek način sledili Erasmovim korakom. Njegovo življenje in delo nas spominjata, zakaj so mednarodne izmenjave, kot je naša, tako dragocene: spodbujajo radovednost, izmenjavo idej in medkulturno razumevanje.

Popoldne v Rotterdamu je bilo polno kontrastov – od bleščečega Depota do tihih spominskih točk, od zgodovinske Witte Huis do sodobnih umetniških provokacij. Vse to skupaj odlično odraža značaj mesta: odprtost, pogum in stalno iskanje novega.

Kolesarsko raziskovanje mesta nam je omogočilo, da smo umetnost, zgodovino in filozofijo doživeli v gibanju – tako kot jih živijo tudi prebivalci Rotterdama.